Pojdi na vsebino

Srečo spremlja jutranje petje ptic in bosonog sprehod po rosni trati, šelestenje bukev in valovanje žita v vetru. Sklonjene glave potonik po dežju, brenčanje čebel, ki iščejo svojo pot med travnimi bilkami, žuborenje potoka in medeni vonj hrušk v sadovnjaku.

Srečni – Saša, Mitja, njuna Pia in Vid – zvedavo sledijo krogotoku narave, ki nas obdaja, in zgodbam, ki jih pripoveduje naše okolje. Pripovedi in spomine povezujejo z brezčasno obrtjo sitotiska ter sodobnimi oblikovalskimi praksami in nam, še srečnejšim, v domove z edinstvenimi izdelki iz blaga pomagajo zanesti kanček tradicije, pristnosti in srčnosti.

ZGODBE, KI JIH PRIPOVEDUJE JAGABABA


Jagababa je družinska blagovna znamka Saše Drobnič Škrjanec in Mitje Škrjanca, ki s premišljeno zasnovo in mojstrskim oblikovanjem s ščepcem navihanosti in čarobnosti zgodbe iz domačega okolja prevajata na prvovrsten bombaž in lan za uporabo v kuhinji, jedilnici, spalnici, na vrtu ali s soncem obsijanem balkonu.

Na Lobčku pri Grosuplju sta pred leti obnovila domačijo Mitjeve babice in jo pospremila s sodobnim oblikovalskim studiem, premišljeno interpretacijo tradicionalnega dolenjskega skednja, obdanega z zelenjem, ki polni dušo in navdihuje ustvarjalni proces. V studiu Saša s spretnimi potegi rakla čez svilnato sito na blago za prte, namizne tekače, predpasnike, prtiče, krpe, vrečice za kruh, pa tudi posteljna pregrinjala, senčila za luči in ležalnike, tiska skrbno premišljene motive in grafične vzorce po predlogah spominov iz otroštva na podeželju in lokalnega okolja.

Vsak motiv je droben poklon kulturni dediščini, naravi, tradiciji ali spominu na pretekle dni. Grahasta kokoš, prav takšna, kot je nekoč postopala na domačem dvorišču. Dolga praprot, ki skriva semena s čarobno močjo. Muhaste potonike, ki so krasile gartlc, na katerem je cvetje za v vazo izbirala babica s pikčasto ruto. Škrjanec v jerebiki v sivem zimskem popoldnevu. Zlato žito, ob katerem pot vodi do potoka, nekoč polnega rib. Travniško cvetje, marljive čebele, cenjeni krškopoljci, kraljica potica in debele hruške. Grafično izčiščen vzorec z babičinega štikanega velikonočnega prtiča in tradicionalna 'truta mora', cvetni motiv, s katerim so nekoč krasili lesena pročelja in varovali domove pred mračnimi silami.

Zgodbe, ki jih pravzaprav vsak od nas nosi v sebi, izbereta skupaj, nato pa jih v vzorec za sito prevede Mitja – še najraje ima tiste iz starih francoskih botaničnih knjig, iz katerih črpa navdih tudi za svoj poklic krajinskega arhitekta – ali pa jima na pomoč pri zasnovi priskoči ilustrator Anže Hren. Vzorce v sodelovanju s studiem Mumino nato prenesejo na morda nekoliko staromodna, a sila učinkovita lesena sita. V studiu čez velik pult iz teraca Saša nato razprostre blago, po katerem premika sita in z akrilnimi barvami riše nove kombinacije motivov in spremljevalnih vzorcev. Vrag – Ne! Jagababa je v detajlih. V spretnih prstih okoliških šivilj, do katerih se Saša s tekstilom v nahrbtniku kdaj odpravi kar s kolesom. V drobnih pegleznih, s katerimi je babica nekoč likala ovratnike srajc, danes pa služijo kot odlični obtežilniki. V celodnevnem sušenju blaga in skrbnem zapekanju v preši, da izdelki ohranijo obstojnost …

IZ PREŠE NA MIZO, V SPALNICO, NA VRT


Z velikim potiskanim prtom pri Škrjančevih nato pogrnejo veliko mizo na travniku, za katero se zberejo družina in prijatelji. V mehki posteljnini s praprotjo spijo spanje pravičnih ter sanjajo čarobne sanje. Na kakšen topel dan v pikčastih ležalnikih srebajo kavo ter opazujejo cvetoč vrt in pisane trave. Ob vezanju paketov z izdelki s hvaležnostjo pozdravljajo uspešna sodelovanja in prijateljstva z domačimi ustvarjalci in predvsem gostinci. Med temi so z izdelki Jagebabe svoja omizja prvi ozaljšali pri Gostilni Mihovec in Gostilni Pri Kuklju, njihovo dodano vrednost pa so prepoznali tudi na Kmetiji Urška, Šenkovi domačiji, v Gostilni Starman, Špacapanovi hiši, Gostilni Kunst, Almavisti, Čolnarni Trboje, na Trubarjevi domačiji, kmetiji Klinec, pri Čilčevih in še kje. Svoje izdelke prodajajo tudi v trgovini Ika, v trgovinah Mladinske knjige na Čopovi in Trubarjevi ter v Konzorciju, v Etnografskem muzeju, butiku Babushka, Rifuzlu, Mok'ci, LePotici ter drugod po Sloveniji.

KAJ BO ŠE POVEDALA JAGABABA

Prihodnost je gotovo svetla. Še več viharjenja z idejami in novih motivov, ki jih bosta morda pomagala zasnovati (in s tem ohraniti v kolektivnem spominu) tudi mlajša člana družine Pia in Vid. Še več dni odprtih vrat studia, ko se na Lobčku oglasijo radovedni gostje, mogoče tudi kakšno gostovanje na sejmu ustvarjalcev. Morda še kakšna delavnica sitotiska, ki bi sledila zgledu uspešnih kulinaričnih delavnic po receptih iz Sašinih kuharskih knjig Jedi iz sklede in Ta domače testenine. Še več uživanja v pristnem občutenju narave, zvedavem raziskovanju in povezovanju z dobrimi ljudmi, ki cenijo trud in odlične ideje.


Besedilo: Barbara Slivnik