Pojdi na vsebino

Projekt Zelene nabavne verige povezuje lokalne pridelovalce hrane z restavracijami in hoteli ter na krožnike ljubljanskih jedcev prinaša kakovostne, lokalne, okusne in okolju prijazne sestavine. Z omogočanjem preproste in organizirane nabave lokalno ali regionalno pridelanih živil po ugodnih cenah doprinaša k bogastvu kulinarične ponudbe v mestu, s skrajševanjem oskrbovalnih verig spodbuja trajnostni razvoj, hkrati pa prispeva k rasti lokalnega gospodarstva.

Ljubljanski zajtrk

Po jutru se dan pozna, po zajtrku pa mesto prepozna! Začnite ga s svežimi jedmi iz lokalno pridelanih sestavin. Ljubljanski zajtrk, ki je na voljo v nekaterih ljubljanskih restavracijah in hotelih, vsebuje pridelke in izdelke lokalnih kmetov, sadje iz sadovnjakov ter zelenjavo z njiv in rastlinjakov Ljubljane z okolico.

Izbor jedi v okviru Ljubljanskega zajtrka je raznovrsten. Lahko so sodobne ali tradicionalne, lahko so kreativno nadgrajene ali takšne, kot so jih kuhale naše babice. Pomembno je le, da so osnovne sestavine zanje pripotovale iz Ljubljane z okolico, kot del zelenih nabavnih verig.

Kaj vse lahko najdemo v Ljubljanskem zajtrku?

  • z njiv in polj v okolici Ljubljane: kruh, pekovsko pecivo, Janška vezivka, bio kosmiči;
  • iz čebeljih panjev: med lokalnih pridelovalcev;
  • z ljubljanske mlečne tržnice: jogurti, mleko, maslo in siri;
  • mesni izdelki: suhe mesnine in šunka, jetrna pašteta, kuhan goveji jezik, kuhana, rahlo dimljena klobasa;
  • iz sadovnjakov: pečena jabolka, naravni jabolčni sok z Janč;
  • sezonske sladice: Ljubljanske skutne palačinke s pehtranom, štruklji, jabolčni zavitek ("štrudl"), potica (pehtranova, skutina, orehova).

Borza lokalnih živil

V okviru projekta Zelene nabavne verige nekajkrat letno poteka Borza lokalnih živil, na kateri povezujemo lokalne pridelovalce z gostinci, hotelirji, šolami in vrtci ter drugimi javnimi zavodi iz Ljubljanske regije, dogodej pa je sedaj odprt tudi širši javnosti.

Z namenom širjenja zavesti o pomenu lokalno pridelanih sestavin tudi izven področja turistične ponudbe, Borzo lokalnih živil Turizem Ljubljana organizira v sodelovanju z Oddelkom za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije, Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana in Zavodom Ekometer.

Projekt je doslej prejel dve pomembni nagradi: nagrado Premiki naprej 2018 za najboljšo izboljšavo v javni upravi, ter mednarodno priznanje za najboljšo trajnostno prakso v kategoriji mest, ki jo podeljuje Green Destinations na ITB Berlin, eni najpomembnejših turističnih borz na svetu.

Kulinarični koledar: ko sezone pišejo zgodbe

Kako sledimo teku letnih časov v Ljubljani? Ko ozelenijo vrbe ob Ljubljanici ali se rožniški hrib obarva v stotine odtenkov rumene ali ko je vrsta pri zeljarkah na tržnici najdaljša?

Na jedilnikih LJUBLJANSKIH RESTAVRACIJ IN GOSTILN pa se kulinarično leto odraža najbolj očitno: hrana je praktična reč, tisto, kar je v sezoni, kar je nabližje, je tudi najboljše in to se znajde tudi na jedinilku.

Temu je posvečen tudi kulinarični koledar: vsak mesec se določi ključno živilo, značilno za Ljubljano, navidhnjeno s ponudbo tistega meseca na ljubljanski tržnici. Trnovska ledenka, ljubljansko zelje, rumeno korenje, kifeljčar ali pehtran tako iz meseca v mesec pišejo sezonsko kulinarično zgodbo. Na ta način izpostavljeni produtki se smiselno umestijo v koncept "zelene verige", saj gre za lokalno pridelane produkte. Velika večina tako izpostavljenih produktov pripotuje na jedilnike ljubljanskih restavracij iz okoliških kmetij in prav ti pridelovalci so podali tudi napotke, katero sadje ali zelenjavo izpostaviti v katerem mesecu. Vse sodelujoče gostince vabimo, da v okviru sezonske pondube vsek mesec ponudijo vsaj eno jed s ključno sestavino, in s tem podprejo tudi lokalne pridelovalce z odjemom sestavin, ki so v sezoni.

Na osnovi ključne sestavine so vsak mesec razviti priporočeni trije RECEPTI, ki pa naj bodo predvsem v navdih. Kreativni, uporabni in sodobni recepti se tako naslanjajo na tradicijo OKUSOV LJUBLJANE, hkrati pa sledijo tudi sodobnim prehranskim trendom, vpeljujejo nove pristope k obdelavi živila in nove kombinacije.

Recepti so zastavljeni tako, da so praktični za različne tipe gostinske ponudbe: od prigrizkov ali napitkov do kompleksnejših eklektičnih receptov. V osnovi so zapisani preprosto, da imajo sodelujoči gostinci možnost nadgradnje, odvisno od ambicij in želja in tudi osebne interpretacije in avtorskega pečata posameznega chefa.